V nemškem izobraževalnem sistemu se je leta 2025 ponovno razplamtela razprava o strogi kaznovalni politiki do učencev, ki redno izostajajo od pouka. Več sto mladostnikov se je znašlo v priporu, saj nekatere zvezne dežele vztrajajo pri uporabi tega skrajnega ukrepa kot sredstva za discipliniranje tistih, ki kljub predhodnim opominom in denarnim kaznim ne obiskujejo šole. Praksa, ki vključuje bivanje v mladinskih zavodih, ostaja predmet ostrih kritik strokovnjakov. Medtem ko določene zvezne dežele zagovarjajo takšen pristop kot nujno orodje za ohranjanje avtoritete šolskega sistema, druge dežele takšne ukrepe skoraj v celoti opuščajo. Kritiki opozarjajo, da pripor ne rešuje osnovnih socialnih ali psiholoških težav otrok, temveč lahko povzroči še večjo stigmatizacijo in odtujitev od izobraževalnega procesa. Analize o učinkovitosti tovrstnega kaznovanja so deljene, saj se stopnja povratništva med kaznovanimi učenci v določenih regijah ne znižuje.

Največ neopravičenih izostankov, osem dni od desetih delovnih dni v juliju, je zbral Tonči Restović (SDP), kar je povzročilo zmanjšanje pavšala za 79,63 evra. Dalija Orešković (DOISIP) je izostala štiri dni, Sabina Glasovac (SDP) pa dva dni, njun pavšal pa so zmanjšali za 39,82 evra.